Podarim: Razmislek o izbiri nadaljevanja šolanja

Rob, 28.04.2011:

Morda bi bilo dobro premisliti pred izbiro nadaljevanja šolanja, kakšen bo rezultat v primeru uspešno končanega šolanja. Študij, ki človeka veseli, še ni garancija, da bo oseba našla zaposlitev in se s pomočjo te izobrazbe tudi preživljala. Moj primer: sem nezaposlen magister znanosti (magistriral sem na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani); brez dela sem že več kot dve leti. Pred tem sem že kot magister znanosti delal kot navadni delavec v proizvodnji, kar pa se je zaradi recesije končalo. Politiki, civilna družba, cerkev, same šole o tem ne govorijo naglas ali pa nič in še kar naprej zavajajo, kako vsesplošno dobra stvar je študij. Po mojem smo za tako zavajanje še bolj dovzetni tisti, ki se radi učimo vendar pred študijem ne preverimo dovolj, kako bo ta izobrazba potem zaposljiva. Konkretno: moja magistrska izobrazba je popolnoma nekoristna za zaposlitev (kandidatov je veliko več kot prostih delovnih mest; sam študij pa mi je tudi v materialnem smislu naredil ogromno kot kaže nepopravljive škode (tudi sam izhajam iz manj premožne družine). Država (tudi šolsko ministrstvo nas na to ne opozarja) ampak dela nasprotno: vabi čimveč študentov in dijakov ne glede na to ali bodo dobili zaposlitev ali ne, samo da bodo šole finančno shajale in da se bodo predstavniki oblasti lahko hvalili z visoko izobraženostjo državljanov. Podatke o nezaposlenosti po vrsti izobrazbe lahko vsak preveri na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije (podatek za avgust lani - 2010: več kot dvesto magistrov znanosti v Sloveniji je nezaposlenih). Marsikakšna izobrazba (ne vse) je težko zaposljiva in za take primere bi bilo morda bolje narediti srednjo šolo za neko storitveno dejavnost, s katero se vsaj približno da preživeti(na primer vulkanizerstvo) potem pa študirati brez strahu za preživetje agronomijo, gozdarstvo ali biologijo na Biotehniški fakulteti ali pa kaj drugega težko zaposljivega.

OHRANJENOST:   

DARUJEM: komurkoli